Konec in nov začetek za Karavanke, končuje se drugi tir. Kaj vse se še gradi?

Pogled po državi, predvsem ob vožnji po avtocesti ali železnicah, razkriva kar nekaj delujočih gradbišč. Številne žerjave ob ljubljanski železniški postaji smo že popisali. Kar nekaj velikih infrastrukturnih projektov se je po državi zaključilo lani, trije največji pa bodo končani letos.

Med cestnimi infrastrukturnimi projekti je največji gradnja druge cevi avtocestnega predora Karavanke. Končati bi se morala lani poleti, a se je časovnica podaljšala za pol leta. Razlog je v zahtevnejših izkopnih delih, ki jih je povzročila neugodna geologija. Trenutno v cevi nameščajo elektrostrojno opremo.

Projekt se je od leta 2020, ko so zabrneli stroji, tudi podražil. S prvotnih 98,5 milijona evrov brez DDV je po petih aneksih k pogodbi končna cena zrasla na 114,8 milijona evrov. Promet po novi cevi bo predvidoma stekel marca.

Dela in precej pogosti zastoji pred predorom s tem še ne bodo končani. Ko bo stekel promet v novem predoru, bodo zaprli starega in začeli s prenovo. Ob koncu lanskega leta je Dars sporočil, da so za sanacijo stare, zahodne cevi izbrali konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling. Sanacija bo stala 82,5 milijona evrov brez davka in naj bi trajala do začetka leta 2029.

Milijardni drugi tir

Po vrednosti in obsegu je še večji drugi tir, eden najzahtevnejših infrastrukturnih projektov v zadnjem desetletju. Končan bo septembra, pol leta kasneje od prvotnih napovedi, vrednost njegove izgradnje pa je 1,1 milijarde evrov.

Do zamika je prišlo zaradi dodatnih premostitvenih objektov prek kraških pojavov v predorih Lokev (T1) in Beka (T2) ter izvedbe sanacije plazovitega območja v dolini Glinščice, so poleti pojasnjevali v družbi 2TDK, ki bdi nad projektom. Med drugim so morali premostiti del površinske trase v dolžini 35 metrov, saj so naleteli na vrtačo.

Dodatne nevšečnosti je delavcem povzročilo še poletno deževje, ki je pri viaduktu Glinščica zalilo gradbeno jamo za ventilatorsko postajo in poškodovalo več dostopnih cest.

Čeprav se projekt končuje jeseni, bo vlak po novi železnici lahko vozil že marca, vendar le testno.

Dolžina proge drugega tira bo 27,1 kilometra, kar tri četrtine trase poteka v predorih. Med njimi je tudi 6,7 kilometra dolg tunel, ki je najdaljši v Sloveniji.

Drugi tir so začeli graditi leta 2019, najprej z dostopnimi cestami, gradbena dela so stekla dve leti kasneje.

Poleti nova ljubljanska železniška postaja

Letos poleti bo končana tudi gradnja ljubljanske železniške postaje, ocenjena na 243,9 milijona evrov. Nova postaja bo imela 13 tirov, od tega jih bo 11 s peroni. V začetku decembra so se dela s severnega dela preselila na južni del.

Hkrati še naprej poteka gradnja novega podhoda in pa tudi nadhoda. Slednji bo v dveh etažah, povezoval bo železniško in avtobusno postajo, v prihodnje pa bo prav tako omogočal prehod z ene na drugo stran območja postaje. Vseboval bo tudi vse osrednje storitve in vsebine za potnike. Imel bo dvosmerno kolesarsko stezo.

Na ministrstvu za infrastrukturo med večjimi projekti omenijo še drugo fazo prenove vipavske hitre ceste, kjer so se dela začeli že lani. Druga faza se začne poleti, ko je znova načrtovana 100-dnevna popolna zapora leve polovice hitre ceste. Brez omejitev naj bi promet stekel septembra. Dars obnovo in postavitev protivetrne ograje ocenjuje na skupno 62,8 milijona evrov.

Prenovljena železniška postaja v Novi Gorici

Tudi med končanimi projekti v lanskem letu so po vrednosti na vrhu železniški.

Najdražja je bila po podatkih ministrstva za infrastrukturo nadgradnja železniške postaje Nova Gorica, vredna nekaj več kot 49,6 milijona evrov brez davka. Od tega je bilo 43 milijonov evrov povratnih evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Železniško postajo so začeli prenavljati konec leta 2023, odprli so jo 31. januarja lani. V okviru prenove so zgradili otočni in bočni peron z nadstrešnicami, ki potnike ščitijo pred vremenskimi vplivi. Uporabna dolžina obeh peronov je 387 metrov, novost je tudi podhod, dolg več kot 57 metrov in širok deset metrov.

Prenovljena je bila tirna infrastruktura, kjer so bili nadgrajeni tiri in tirne naprave v skupni dolžini 6,82 kilometra. Pri prenovi so morali upoštevati tudi priporočila zavoda za varstvo kulturne dediščine, tekom del pa so naleteli na več bomb iz prve in druge svetovne vojne.

Širši nadvoz čez Dunajsko cesto

Devet milijonov manj je bil vreden sklop A nadgradnje ljubljanske železniške postaje, kjer so že vidne številne spremembe. Sklop A je vključeval nadomestno gradnjo železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto, kjer so zamenjali trenutne tirnice in dodali še dve, tako da jih je zdaj šest.

Celoten nivo proge so morali dvigniti za približno meter, višina pa se bo še spreminjala ob nadgradnji železniške postaje, nam je lani ob obisku gradbišča pojasnjeval vodja gradbišča Benjamin Bogovič iz Direkcije za infrastrukturo (DRSI). Po zaključku nadvoza so morali še poglobiti cesto pod njo. Med deli so morali večkrat zapreti promet na eni najbolj prometnih mestnih vpadnic.

Na ministrstvu za infrastrukturo med večjimi projekti v lanskem letu navajajo še vgradnjo železniške signalizacije ETCS (ang. European Train Control System) na koridorjih Dobova – Zidani Most in Pragersko – Šentilj, za kar so odšteli 19,46 milijona evrov.

Gneča na štajerki med prenovo

Med investicijami v cestno infrastrukturo je bila lani najvrednejša prva faza obnove štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami. Obnovo so spremljali številni zastoji na omenjenem delu, odsek pa so odprli mesec dni pred rokom.

Odsek je eden najbolj obremenjenih v državi in ga dnevno prevozi okoli 41 tisoč vozil. Za obnovo v dolžini 13 kilometrov so se med drugim odločili zaradi dotrajane voziščne konstrukcije, posedanja armiranih betonskih plošč v predoru Pletovarje in dograditve odstavnega pasu na delu vozišča.

Hitro vipavsko cesto bodo še enkrat zaprli

Dars med večjimi projekti izpostavlja še izgradnjo novega avtocestnega priključka Dragomer na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko. Cena zanj je bila 27,1 milijona evrov brez davka. Nov izvoz razbremenjuje obstoječi priključek Brezovica na najbolj obremenjeni avtocesti v Sloveniji. Gradbena dela so stekla leta 2023 in so trajala dve leti. 

Kot smo že omenili, so lani zaključili tudi prvo fazo prenove vozišča na vipavski hitri cesti med Nanosom in Vipavo, kjer so postavili še protivetrno zaščito. Desna stran ceste v smeri proti Novi Gorici je bila zaprta 100 dni, projekt pa težek 30 milijonov evrov.

Zaradi gneče, ki je zaradi številnih tovornjakov nastajala pred mejnim prehodom Fernetiči, in protestih avtoprevoznikov so spremenili prometni režim in vožnjo dovolili najprej le tovornjakom iz smeri Nanosa proti Vipavi, 16. oktobra pa so cesto odprli tudi za osebna vozila. Promet proti razcepu Nanos je potekal po vzporedni regionalni cesti.